Slovenci se imamo za odlične gobarje, saj se mnogi radi sprehajamo po naših gozdovih, kjer raste več kot osemsto vrst užitnih gob, ki jih radi uporabljamo v naši prehrani. Pa vendarle smo o gobah premalo poučeni in nabiramo le tiste vrste, za katere smo prepričani, da jih res dobro poznamo.
V tradicionalni vzhodnjaški medicini pa gobe že tisočletja slovijo kot zdravilno sredstvo, tako zaradi svojega preventivnega delovanja kot tudi zdravilnega učinkovanja pri številnih boleznih. Dejstvo je tudi, da gobe ob svojem zdravilnem delovanju nimajo neželenih učinkov. V preteklosti so bile nekatere med zdravilnimi gobami v naravi redke in zato dostopne predvsem pomembnežem. Danes pa lahko v njihovem zdravilnem učinku uživamo vsi, ki imamo različne težave, na katere lahko njihova zdravilna moč vpliva, saj jih gojimo tudi umetno. Vedno več se znanstveniki ukvarjajo z raziskavami njihovih učinkovin, ki jih že sedaj mnogi učinkovito uporabljajo pri zdravljenju različnih bolezni.
Za uspešno preživetje, so gobe ustvarile učinkovite obrambne mehanizme proti številnim strupom, mikroorganizmom in virusom iz naravnega okolja.
Delovanje učinkovin iz zdravilnih gob je usmerjeno v spodbujanje organizma, da sam razvije in okrepi svojo lastno obrambo. Z naravnim ravnovesjem namreč premagamo tudi najnevarnejše bolezni sodobnega časa. Pri tem je zlasti pomembno delovanje polisaharidov oziroma beta glukanov. To so spojine, ki po velikosti in obliki spominjajo na bakterijske celice. Ker jih človeški imunski sistem prepoznava kot antigene, začne ustvarjati protitelesa. Polisaharidi iz gob organizmu ne škodujejo, protitelesa, ki jih gobe ustvarjajo pa se uspešno borijo proti patogenim bakterijam, ki nas redno padajo in zato lahko gobe štejemo med naravne antibiotike.
Pri katerih boleznih se lahko zatečemo tudi v svet zdravilnih gob? Gobe s svojimi učinkovinami delujejo proti različnim virusom, uravnavajo krvni tlak, pomagajo pri zniževanju holesterola in sladkorja v krvi, delujejo antioksidativno, protivnetno in diuretično, preprečujejo strjevanje krvi in pomagajo celo pri nekaterih vrstah raka. V teh gobah se nahajajo pomembne snovi, imenovane triterpeni, ki pomagajo povečevati izrabo kisika in krepijo odpornost proti stresu. V njih je tudi veliko hranilnih snovi, kot so beljakovine, vitamini in minerali, zaradi česar jih uvrščamo med nutricevtike – torej snovi, ki istočasno delujejo kot hrana in zdravilo.
Gobe, ki jih znanstveniki uvrščajo med medicinske gobe vsebujejo tudi adaptogene.
In kaj torej so adaptogeni in zakaj so tako pomembni?
Zanje lahko najdemo kar nekaj definicij, a najbolj bo držala ta, da so to izjemne naravne snovi: rastline in izvlečki iz rastlin. Zanje je značilno, da lahko pomagajo telesu, da se le ta bolje prilagodi na različne zunanje in notranje spremembe.
Dokazano je, da uravnavajo telesne funkcije, tako da se lahko v telesu ponovno vzpostavi ravnovesje. Dandanes živimo v stresnem času in marsikaj nas vrže iz ravnovesja. Vzroki za to so lahko psihološki, emocionalni, socialni, fizikalni, kemijski in biološki. In pri odpravljanju teh vzrokov nam dokazano pomagajo adaptogeni. Uporabimo jih lahko pri različnih težavah.
Adaptogeni pomagajo našemu telesu predvsem pri obrambnem odzivu in to tako na kronične kot tudi akutne stresorje. To so edinstvene naravne snovi, ki imajo vrhunsko sposobnost, da ponovno vzpostavijo ravnovesje v delovanju naših hormonov ob tem pa tudi poskrbijo za modulacijo našega imunskega sistema ter omogočajo telesu, da vzdržuje zdravje na kar se da najboljši način.
Učinek adaptogenov je blagodejen in se manifestira na več načinov.
- so močni antioksidanti
- pomirjajo ali poživljajo
- ščitijo in uravnavajo delovanje jeter
- uravnavajo delovanje žlez z notranjim izločanjem,
- ščitijo srce pred preobremenitvijo in lajšajo
- povečujejo pretok kisika v telesu in njegov izkoristek,
- spodbujajo delovanje prebavnega trakta,
- krepijo imunski sistem,
- uravnavajo delovanje ledvic,
- povečujejo inzulinsko občutljivost in uravnavajo raven sladkorja v krvi,
- spodbujajo in uravnavajo delovanje reproduktivnega sistema,
- spodbujajo anabolizem in preprečujejo katabolizem,
- uravnavajo delovanje mišično-skeletnega sistema,
- ostrijo spomin, krepijo in povečajo pozornost,
- povečujejo splošno pripravljenost, storilnost in odzivnost organizma,
- ščitijo pred rakom,
- zmanjšujejo možnosti vnetja v telesu,
- uravnavajo željo po hrani in telesno težo.
Med mnogimi adaptogenimi rastlinami so tudi gobe: Reishi ali svetlikava pološčenka, Cordyceps, Maitake, Shiitake, Chaga, … Mnoge raziskave potrjujejo zdravilne lastnosti teh gob.
Uživanje zdravilnih gob koristi vsem, zdravim za preventivo, bolnikom kot podpora pri zdravljenju ter otrokom v primeru zdravstvenih težav (prehladov, alergij in nasploh pri padcu odpornosti oziroma oslabljenem imunskem sistemu).
Reishi ali svetlikava pološčenka imenovana tudi »Eliksir zdravja in dolgoživosti« (Ganoderma lucidum), v prevodu pomeni sijoča koža. Goba imajo obliko fižola, rdečkasto-rjav klobuk in lahko doseže premer 20 centimetrov. V naravi jo najpogosteje najdemo ob deblu hrasta ali slive. Geografsko jih največ raste v vlažnih gozdovih Azije, Evrope, Južne Amerike in ZDA.
Na Daljnem vzhodu to gobo kot tonik uporabljajo pri težavah s srcem, pri astmi, raku, visokem krvnem tlaku in artritisu. Japonec Shigeaki Mori je ob koncu prejšnjega stoletja razvil metodo, s pomočjo katere so rejši začeli gojiti, zaradi česar je goba postala cenejša in dostopnejša.
Kitajski zeliščarji so prepričani, da je to najmočnejši eliksirji zdravja in dolgoživosti, ki ima ugoden vpliv na meridiane srca, vranice, pljuč, jeter in ledvic, hkrati pa pomiri um, nahrani srce, oživi či, ublaži simptome bolezni srca, izboljša dotok krvi v srce in tako olajša simptome angine pektoris.
Številne študije v Azijskih državah so pokazale, da učinkovine te gobe pomagajo pri zdravljenju hepatitisa, kroničnega bronhitisa, astme, bolezni srca, znižujejo krvni tlak, raven holesterola v krvi, zvišujejo število belih krvničk, zmanjšujejo pojavnost alergijskih reakcij, umirjajo osrednji živčni sistem, sproščajo mišice in blažijo učinke kofeina. Reishi deluje tudi analgetsko, obnavlja epitel bronhijev ter telesu uspešno pomaga v boju s stafilokoki, streptokoki in s pljučnico.
Pripravek iz te gobe je najbolje uživati zjutraj na prazen želodec skupaj z vitaminom C, ki pomaga pri razgradnji sestavljenih polisaharidov, zaradi česar jih telo lažje absorbira. Ker goba nima stranskih učinkov, jo lahko uživamo dlje časa.
Rejši priporočajo za zdravljenje bronhitisa, hepatitisa in mononukleoze, pa tudi za zdravljenje artritisa in sindroma kronične utrujenosti. Pozitivni učinki uživanja te gobe se običajno pokažejo že po desetih dneh, vendar pa so po dveh mesecih uživanja ti učinki precej močnejši.
Cordyceps sinensis je goba, ki izvira iz Tibeta. Cordyceps sinensis, kot se imenuje latinsko, je v naravi zelo redka, vsebuje pa ogromno hranilnih snovi. Za kilogram te dragocene gobe znajo odšteti tudi do 28.000 €!
Cordyceps opisujejo kot gobo sladkastega okusa, nevtralno in blago, tople narave, ki zadene meridiane pljuč in ledvic. Po njenem zaužitju se opazi povišana raven energije in boljše razpoloženje. Gre za tonik, ki povzdigne in blagodejno deluje na celoten organizem. Raziskave so pokazale, da se poveča telesna moč pri bolnikih, ki trpijo za srčno-žilnimi obolenji in težavami z dihali, poveča se raven znotrajcelične izrabe kisika in ATP-jak, ki je glavno skladišče energije znotraj celic, izboljšano je delovanje pljuč, ublažijo se simptomi pri astmatikih. Pri starejših zdravih ljudeh je zaznati povečanje kapacitete pljuč, izboljšana je toleranca za hlad, izboljša pa se tudi stanje pri bolnikih, ki se pritožujejo nad utrujenostjo.
Mnogi Kitajci shranjujejo to gobo in jo zaužijejo ob prvih znakih prehlada ali gripe, saj so raziskave pokazale, da se že po treh dneh uživanja te gobe znatno zmanjša količina sluzi. kar omogoča izboljšavo stanje pri bolnikih s kroničnim bronhitisom.
Micelij Cordyceps sinensisa je odličen tonik za vse, ki okrevajo po bolezni, za ljudi s slabo krvno sliko, z oslabljeno odpornostjo dihalnega sistema in za osebe, ki imajo pogosto prehlad ali gripo. Nikakor pa ga ne priporočajo tistim, ki okrevajo po presaditvi organov.
Ta goba stimulira telo, je tonik za vitalnost in dolgoživost ter adaptogen, ki pomaga uravnavati krvni tlak, njene učinkovine pa tudi višajo nivo energije in vzdržljivosti.
Maitake ali Grifola frondosa je velika goba. Raste lahko nekaj let, in sicer ob korenini dreves, najraje hrastovih in je lahko velika kot nogometna žoga. Je pa zelo občutljiva na spremembe v okolju, zato jo je težko gojiti.
Japonci jo poznajo pod imenom maitake, kar pomeni goba, ki pleše. Uporabljajo jo v kulinariki in je glavna sestavina narodne jedi nabe, obenem pa tudi pomembna sestavina mnogih drugih japonskih jedi. Pravijo ji tudi kraljica gob, saj lahko tehta tudi do 20 kilogramov. Maitake je bogata z minerali (kalijem, kalcijem, magnezijem), vitamini (B2, D2, niacin), vlakninami in aminokislinami. Protein beta glukan je aktivna sestavina te gobe, ki naj bi izboljševala imunski sistem.
Goba Maitake po raziskavah vpliva na vsesplošno izboljšanje zdravja in telesne vitalnosti, znižuje krvni tlak, pomaga v boju proti raku in spodbuja funkcije imunskega sistema. Raziskave so pokazale, da lahko uravnava tudi raven glukoze, inzulina, serum in lipide jeter ter je koristna tudi pri hujšanju. Uživanje te gobe priporočajo predvsem pri preventivi raka in preprečevanju njegovega širjenja, saj ščiti celice našega telesa.
Shiitake (šitake) rastejo v gozdovih na hrastovih štorih. Njeno ime izvira iz japonščine (take pomeni goba, shii pa hrast). Za to državo je pomemben izvozni artikel, saj gre za najbolj priljubljeno in v največjem obsegu gojeno eksotično gobo na svetu. Goba ima izvrsten okus, znanstveniki iz Japonske in ZDA pa so dokazali tudi njene številne zdravilne in hranilne lastnosti.
Šitake je bogata z aminokislinami (izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin in valin), z vitamini (B1, B2, B12) in mineralnimi solmi. Vsebuje tudi provitamin ergosterol, ki se ob pomoči sončnih žarkov spremeni v vitamin D. Preventivno in zdravilno deluje na prehladna obolenja, pomembno vlogo ima pri preventivi bolezni srca, rakavih obolenjih in aidsu.
Šitake vsebuje tudi adenin in holin, ki pomembno prispevata k preventivi ciroze jeter in multiple skleroze.
Znano je, da goba deluje protirakavo, pozitivni učinki pa se kažejo tudi pri prehladnih obolenjih in gripi, virusnih infekcijah, vplivajo na zdravljenje inkontinence in alergij, ki jih izzovejo zunanji dejavniki, na uravnavanje sladkorne bolezni, visok krvni tlak, na slabo kroženje krvi in sindrom kronične utrujenosti ter blažijo negativne učinke kemoterapije.
Znano je, da določeni polisaharidi iz gobe krepijo imunski sistem, učinek pa je najmočnejši takoj po zaužitju. Pomembna zdravilna sestavina v gobi je tudi kortinelin. Ta deluje kot antibiotik širokega spektra. Sulfidi, ki se prav tako nahajajo v gobi šitake, pa uničujejo zajedavce in glivice, blažijo in zdravijo težave s kožo.
S pripravki v obliki čajev in ob uporabi gobe šitake v prehrani pa se občutno krepijo tudi želodec, vranica in trebušna slinavka.
